19.1. JOGA NIDRA (vodena praksa)

Joga nidra je globoka sprostitev, ki je bolj sproščujoča od spanja, saj ta ne odpravlja notranjih tenzij. Ura joga nidre lahko nadomesti štiri ure spanja, ko tehniko tako zelo obvladamo, da resnično sledimo navodilom in ne zaspimo.

Joga nidra (nidra pomeni spanje) je starodavna tehnika radža joge, kraljevske poti joge, ki jo poznamo predvsem iz obdobja tanter (od 5. do 14. stoletja). Iz tega časa izhajajo tudi čudovite upodobitve hindujske mitologije: jogo nidro simbolizira bog Narajama, ki udobno in sproščeno zleknjen na velikanski kači z mnogimi glavami pluje v oceanu mleka. Prelestna Lakšmi mu nežno masira stopala. Iz popka mu poganja lotosov cvet, v katerem sedi bog Brahma, ki predstavlja nezavedno.

Joga nidra je v bistvu ena od tehnik pratjahare, stopnje kraljevske poti joge po Patandžalovi doktrini. Cilj pratjahare – umika čutov od množice zunanjih dražljajev – je doseganje višjih stanj zavesti, s končnim ciljem samadhijem. To jogijsko „spanje“ je bilo v svojem izvornem namenu namenjeno ezoterični praksi čiščenja uma, poglabljanja intuitivnih uvidov, širjenja zavesti in končne združitve z vesoljnim umom. Tako so vneti praktikanti lahko izvajali to prakso leže, sede ali celo stoje.

Današnji čas se je že zdavnaj otresel predsodkov pred nekoč skrbno varovanimi ezoteričnimi tehnikami, namenjenimi le najbolj predanim in vztrajnim. Posvojili smo jih svojemu času in potrebam primerno in jim olupili kraljevsko avro. V adrenalinskem in stresnem tempu življenja pogosto sploh ne poznamo resnične sprostitve oziroma jo zamenjujemo s prostočasnimi aktivnostmi, ki so prav tako adrenalinske in prepolne čutnih vtisov, ki zaposlujejo naše telo in um.

Kaj je joga nidra? Najkrajše bi jo lahko opisala kot globoko sproščanje z zavedanjem. Je natančna sistematična metoda telesne, umske in čustvene sprostitve, s katero dosežemo, da zavest deluje na globljih ravneh zavedanja.

Je hipnagogično stanje, med budnostjo in spanjem, kjer se povežemo s podzavestjo in nezavednim. Ko sistematično sprostimo telo v ležečem položaju, pripnemo um na en sam senzorični dražljaj – na glas učitelja, ki izvaja njaso, vodi um na potovanje skozi vizualizacijo po točno določeni poti. Zavest, ki je ne motijo drugi najrazličnejši dražljaji, se odziva z zelo povečano receptivnostjo.

Potovanje v nidro vodi skozi vseh pet plasti naše osebnosti, skozi pet koš, od najbolj grobih do najbolj subtilnih. Zato je priporočljivo, da izvajamo nidro po praksi asan, v kateri ozavestimo telo, nadaljujemo s pranajamo, dihalnimi tehnikami in sprostitvijo. Sprostitev telesa poteka po točno določenih točkah telesa, ki sledijo ustreznim možganskim centrom in toku pranične energije. Energija, ki je osvobojena balasta čutnih vtisov, je zdravilna ter v končnem cilju presega nasprotja naših občutkov in vzpostavlja homeostatično ravnovesje preobremenjenih tkiv, žlez in organov.

Globoko v zavest na začetku vsadimo tako imenovano sankalpo – seme, sklep, namen, v obliki preprostega stavka. Sankalpa je nekaj, kar si želimo spremeniti, preoblikovati pri sebi, vsajena v receptivno zavest nam ob redni praksi pomaga to tudi uresničiti, saj se vtisne v globlje plasti zavesti. Tako lahko preoblikujemo svoj značaj in posledično življenje.

(Tehnike učenja v sproščenem stanju med spanjem in budnostjo se uporabljajo tudi pri učenju, na primer tujih jezikov.)

Intelektualne odločitve sežejo le na površino našega uma, niso posejane dovolj globoko in jih je zato težje uresničiti. Sankalpa pa ustvarja moč v strukturi zavesti, s ponavljanjem med nidro jo še dodatno zalivamo in jo spodbujamo, da vzkali.

V tem stanju zavesti se lahko vzpostavi stik z intuicijo, ki je pogosto tudi navdih za mnoga dejanja, umetniške in znanstvene dosežke.

V jogijski ezoterični anatomiji je naša celotna zavest/sebstvo sestavljena iz treh plasti:

– zavest: je kot dozoreli sadež samskar, karmičnih izkušenj, ki se kaže v naši trenutni osebnosti;

– podzavest: akumulirana karma, ki je shranjena v obliki simbolov, zvokov, barv;

– nezavedno: v strnjeni obliki arhetipov je shranjena naša latentna in nemanifestirana usoda. (Mandale in jantre so orodja za sproščanje uskladiščenih arhetipov v zavest.)

Z nadzorovanim potovanjem zavesti v nidri nadzorujemo emocionalne vrtince, ki so vedno v parih, kot na primer strah in pogum, navdušenje in razočaranje, občutek težkega in lahkega telesa itd. Možgani spontano preklapljajo z enega pola na drugega, posledica pa so obvladanost, nenavezanost, v jogijskem smislu: zrelost osebnosti.

Tudi če naši cilji ne segajo tako globoko v razširjanje strukture zavesti, nam lahko nidra pomaga pri doseganju bolj »profanega«, pa zato nič manj koristnega cilja: pri globoki, očiščujoči in krepčilni sprostitvi, ki je blagodejna tako za telo kot preobremenjeno živčevje. Redna praksa nam pomaga vzpostaviti psihosomatsko ravnovesje, lahko okrepi spomin, odpravi notranje napetosti, ki se jih niti ne zavedamo, jih pa fizično občutimo, lahko nam je v pomoč pri odpravljanju slabih navad in uvajanju novih.

Barbara Habič Pregl