Psihološki vidik jogijske prakse – zdrava samopodoba
(Sneža Vidovič, vodja Joga studia Sadhana)
Joga ima številne pozitivne učinke. Telesni učinki so običajno tisti prvi, ki jih zaznamo po nekaj mesecih redne prakse. Vendar je potrebno izpostaviti tudi dejstvo, da joga pozitivno vpliva na naše duševno zdravje ter telesno samopodobo.
Ste vedeli, da vaša jogijska praksa (sadhana) odslikava vašo samopodobo?
Če smo zadovoljni sami s seboj, če smo v otroštvu dobili dovolj potrditev in se v odrasli dobi pozitivno sprejemamo, bomo izvajali telesne položaje spoštljivo, upoštevaje telesne zmogljivost in splošno trenutno pripravljenost. Z enim stavkom: Znali si bomo prisluhniti. To ne pomeni, da bomo vedno izvajali le lahkotno prakso, temveč si bomo včasih želeli in upali poskusiti tudi kaj novega, naprednega … a z veliko mero občutka in brez nespametnega pretiravanja. Če nam to novo, napredno ne bo šlo takoj od rok ali nog, to ne bomo doživljali kot neuspeh ali poraz, temveč kot eno izkušnjo več.
Obstaja tudi možnost, da bomo med sadhano slišali nek notranji glas, ki bo prigovarjal, da niste dovolj gibčni, močni, vzdržljivi …. da ste preveč debeli, suhi, veliki, majhni … da vam sploh ne gre in da so drugi boljši. Včasih se med sadhano zalotimo, da nismo samozavestni … ali prav nasprotno, da želimo pokazati najboljšo verzijo sebe in smo pravi mali narciski. Ste se kdaj med prakso joge samo-opazovali skozi to perspektivo? Marsikaj zanimivega lahko izveste o sebi in svoji samopodobi v eni sami praksi joge, če vas le učitelj joge vodi in usmerja v psihološke vidike prakse.
Po številnih pogovorih z mojimi učenci o tem, kaj se dogaja v našem umu med prakso joge, prihajam do zaključka, da smo ljudje mojstri negativnega samo-programiranja in omejujočih prepričanj. Naši um je pogosto naravnan tako, da ko slišimo pet pohval in eno kritiko, si bomo zapomnili predvsem slednje – kritiko. Vam je to poznano? Ali veste, da smo ljudje pogosto do sebe mnogo bolj kritični kot do drugih? Če smo nekoliko bolj disciplinirani in nagnjeni k perfekcionizmu, pa smo lahko sami sebi največji sovražnik.
Se kdaj vprašate: »Kaj bodo rekli drugi?« ali »Kako me vidijo/ocenjujejo drugi?«
Dejstvo je, da nam je pomembno kako nas dojema okolica. Izjave drugih o nas so kot zrcalo v katerem vidimo sebe. Vsi si želimo biti sprejeti, želimo pripadati. To so osnovne psihološke potrebe, ki jih želimo zadovoljiti od ranega otroštva dalje.
Toda tisto kar največ šteje je, kako vidimo sami sebe in ne kako nas vidijo drugi. Vedno bo obstajal kdo, ki nas ne bo sprejel, kateremu ne bomo všeč.
Pa vendar ti drugi, sploh pomembni drugi (starši, skrbniki, sorojenci …) imajo pomembno vlogo pri naši samopodobi. Razvoj samopodobe se začne zelo zgodaj, praktično takoj po rojstvu, ko začne oseba od pomembnih drugih pridobivati informacije o samem sebi, ko se navezuje na pomembne druge, predvsem na mamo. Na tak način nato oseba postavlja merila o tem, kaj je uspeh in kaj neuspeh, kaj je sprejemljivo in kaj ne. Postopoma postanejo te informacije del podobe, ki si jo ustvarjamo o sebi. Oblikovanje pozitivne/zdrave samopodobe predstavlja eno izmed najpomembnejših razvojnih nalog v otroštvu.
Kljub temu, da se razvoj samopodobe začne od rojstvu in stabilizira nekje v pozni adolescenci, to ne pomeni, da je tudi kasneje ne moremo nadgraditi, spremeniti oziroma izboljšati. Prav tu pa joga ponuja številne priložnosti dela na sebi v odrasli dobi. Torej nikoli ni prepozno za jogo in spoznavanje sebe ter nadaljnji razvoj samopodobe.
Ne obstaja ena sama samopodoba
Posameznikova samopodoba je kompleksna, nenehno spreminjajoča, predvsem pa ni ena sama. Obstaja namreč več različnih oblik samopodobe:
- TELESNA SAMOPODOBA – je povezana z našim videzom in telesnimi sposobnostmi.
- OPERATIVNA SAMOPODOBA – je povezana z našim delovanjem v službi, šoli, hobijih in drugih življenjskih nalogah.
- DRUŽBENA SAMOPODOBA – je povezana z odnosi.
Vsak izmed nas ima lahko eno izmed samopodob zelo visoko razvito, medtem ko je na drugi popolnoma šibak.
Posameznik, ki je na pomembnem položaju v podjetju, je lahko zelo samozavesten v delovnem okolju, se dobro zaveda svojih kompetenc in potencialov, toda zaradi lastnega prepričanja o telesni neprivlačnosti, ima lahko izrazito negativno telesno samopodobo in se posledično počuti nezaželeno.
Zakaj je zdrava samopodoba tako pomembna?
Samopodoba vpliva na mnoga področja v našem življenju: kako uspešni smo v svojem poklicu, kako zdrave odnose imamo, kako se odločamo in vedemo in nenazadnje kakšno je naše psihofizično zdravje.
Pogosto na delavnicah »Samopodoba skozi jogijsko prakso« zaključim srečanja z stavkom v katerega globoko verjamem:
»Zdrava samopodoba je največja garancija za uspešno premagovanje številnih življenjskih izzivov in preizkušenj!«
Sneža Vidovič, Joga studio Sadhana
