Joga studio Sadhana

JOGIJSKA PRAKSA JE VAŠE OGLEDALO

Portret SnezaJOGIJSKA PRAKSA JE VAŠE OGLEDALO Poznate pravi namen uporabe pripomočkov v jogi? Avtor: Sneža Vidovič, učiteljica joge in meditacije, Joga studio Sadhana Na samem začetku jogijske poti bi se moral učenec srečati z nekaterimi temeljnimi resnicami in načeli jogijske prakse (sadhane). Prvi in najpomembnejši aksiom v jogi je načelo ahimse ne škoduj ne sebi ne drugim. Druga pomembna smernica za vsakega učenca hatha joge pravi: Asana je stabilen in udoben položaj (Patandžali, 2. poglavje, 46. sutra). Čeprav se oboje na prvi pogled zdi skoraj samoumevno in dosegljivo, predvsem aksiom o tem, da ne želimo škodovati, se na jogijski blazini ne odraža tako pogosto, kot bi si želeli. Resnici na ljubo, vse zgoraj omenjeno bi si moral ponoviti večkrat na dan tudi vsak učitelj joge. Indijski mojstri joge so pred mnogimi leti vedeli, da imajo na videz preproste smernice in jogijska načela v sebi modrosti, ki zahtevajo od učenca poglabljanje, zavedanje in soočanje z lastnimi vedenjskimi vzorci. Vse to pa neusmiljeno zahteva čas in konsistentno sadhano. Konsistentna sadhana ne pomeni le fizične izvedbe asan (telesnih položajev) in pranajam (dihalnih tehnik), temveč raziskovanje in razumevanje notranjih procesov, ki se odražajo v zakulisju jogijskih tehnik. Da pa bi se resnično zavedali, kaj vse nam ponuja joga v svojem bistvu, je treba prakso joge izvajati leta, najbolje z izkušenim učiteljem joge, ki je sposoben spremljati vaš razvoj in vam občasno ponuditi ogledalo za samorefleksijo. Bistvo asane torej ni fizična izvedba (op. čeprav ne smemo zanemariti optimalne anatomske naravnave telesa), ampak dogajanje v zakulisju, ki se odvrti na mentalni ravni med izvajanjem asane. Torej ne gre zato, ali v predklonu sežemo z dlanmi do stopal, ampak kaj na poti do tja spoznamo! Pri učenju fizičnih nastavitev telesa in samoraziskovanju giba in diha se vedno srečujemo z odnosom do nas samih. Naj navedem primer, ki ponazarja moje razmišljanje: Učenec, ki ima potrebo po samodokazovanju, se identificira predvsem s telesom in svojimi sposobnostmi, išče zunanje potrditve ter je tekmovalno naravnan, bo vse to pokazal tudi v praksi joge. Model delovanja, ki ga ima učenec v življenju, se bo odrazil tudi na jogijski blazini in nasprotno. Zelo verjetno je, da bo tak učenec preslišal sporočila lastnega telesa, preslišal vse usmeritve učitelja joge, se pretirano naprezal med sadhano, da bi dosegel »perfektno« asano, s tem pa nahranil svoj lačni ego. Zadovoljstvo bo občutil šele, ko bo »osvojil asano« … a, verjemite mi, zadovoljstvo bo kratkotrajno. To je pravzaprav zelo pogost vzorec vedenja, ki ga učitelji joge srečujemo, ne glede na to, da na vsaki praksi joge ponavljamo, da v jogi ni prostora za tekmovalnost ter da je načelo ahimse sveto načelo, ki ne tolerira ignorance ega. Razlogov za takšno tekmovalno naravnanost v jogi je seveda več. Lahko jih iščemo v značajskih kvalitetah posameznika in tudi v naravi sodobne družbe, včasih tudi v tem, kaj spodbuja učitelj joge z lastnim zgledom. Eden od razlogov, ki je v nebo vpijoč in ga je vredno izpostaviti, tiči v naravnanosti sodobne kapitalistične družbe. Ta nagrajuje tekmovalnost, vseskozi ocenjuje in meri ter na podlagi tega določa vrednost posameznika, kar je v nasprotju s prepričanji joge. Pogosto je pomembnejše to, kakšna sta tvoj videz in tvoja storilnost, kot to, kako se počutiš. Slednje v resnici ne zanima nikogar! V današnjem svetu je veliko paradoksov, tudi na področju joge. Na eni strani so številna modra načela, kako bolje živeti, ter jogijski nauki, ki jih vsi ponavljajo kot mantro in poudarjajo, da je »bistvo joge naše nesebično delovanje in duhovni razvoj« …., na drugi strani pa popularizacija in glorifikacija asan, porast subkulture »Yoga fashion akrobatov, ki uživajo super hrano«, ki polnijo socialna omrežja z bizarnimi fotografijami. Prodajajo se instantna »tradicionalna znanja«, ki obljubljajo večno mladost, razcvet notranjih potencialov in srečo. Vse to me spominja na številne reklame o zdravi prehrani, ki se vsak dan predvajajo na TV, kjer »nam perejo možgane« z zdravimi piškoti za zajtrk in čokoladicami z dodanim kalcijem, ki so nujno potrebne za razvoj naših otrok. Pri čemer že kar nekaj časa vemo, da sta sladkor in predelana hrana strup. Več kot očitno zavajanje z reklamami srečamo na vsakem koraku, a se to vseeno tolerira. Tako kot smo pred leti na tobačnih izdelkih zapisali, da so zdravju škodljivi, bi lahko to naredili še na kakšnih drugih »zdravih« produktih … če si nalijemo čistega vina, tudi na področju joge bi se našlo marsikaj. Zato osebno srčno upam, da so ljudje ozaveščeni in da premišljeno izbirajo; tako živila za zajtrk kot tudi učitelja joge. Kajti tisti učitelj joge, ki asano ponudi kot »plesni element« v predstavi »pokaži kaj znaš«, sodi bolj v cirkus kot v joga studio. Pravi učitelj joge je medij, ki pomaga učencu na poti samospoznanja, ga podpira in ustvarja odprt prostor za osebnostni in telesni razvoj, tehnike joge pa uporablja zgolj kot orodje za dosego cilja. Kot sem uvodoma zapisala, je Patandžali avtor temeljnega dela na področju joge, napisal je Joga sutre. V njihovem drugem poglavju z naslovom Sadhana pada, kjer so zajeta navodila za prakso joge, je med drugim zapisal:

»sthira-sukham-āsanam«.

Najpogosteje se to prevaja kot:

Položaj oz. asana (bi moral biti) stabilen (sthira) in udoben (sukha).

Naj razširim in dodam še nekaj razmišljanj o tej znamenitj 46. sutri, ki se včasih ozko razlaga. V bistvu gre za neomajno, trdno vztrajanje pri tem, da najdemo dovolj prostora za uresničitev svojih potencialov na blazini in tudi zunaj nje. Asana ni mišljena samo kot jogijski položaj, ampak tudi kot naša drža v življenju, kot zavezanost in predanost ter sedanji moment bivanja. Učitelj joge je pri poučevanju tisti akter, ki se v prvi vrsti trudi najprej ustvariti prostor za to, da se učenec lažje, udobneje izrazi ter sprejme sebe z vsemi potenciali in omejitvami. Lažje ne pomeni, da iščemo bližnjice ali da smo nesposobni. Lažje pomeni, da omogočimo boljše možnosti za učenje. Učenec pa si mora dovoliti (sam sebi), da se odprto odpravi na pot raziskovanja brez samovrednotenja. Šele takrat lahko gradi pot samorazvoja na dolgi rok, šele takrat obstaja velika verjetnost, da bo šlo za notranjo transformacijo ali spremembo življenjskega sloga. Dandanes je mogoče zaslediti sado-mazohističen pridih v jogi, v odnosu med učiteljem in učencem. Nekateri učitelji joge uživajo v tem, da učencem naložijo zelo zahtevne izzive, jih prehitro in grobo potisnejo v fizično izvedbo asane in pri tem poudarijo, da pač vsak napredek boli in da je bolečina del procesa, ki se je moramo navaditi. Taki učitelji ne vidijo smisla v iskanju udobnega položaja, ampak sejejo mite o tem, da je samo trpljenje tisto, ki nas osvobodi, posledično pa se s takim stališčem postavijo nad učenca. Poleg tega je pogosto vodilo tudi to, da je dosedanje življenje učenca potrebno sprememb na bolje in da morajo »postati boljša različica samega sebe«, kar znova učenca v temelju degradira. Nemalo učencev resnično verjame, da je dobra praksa joge tista, ki ni enostavna, ampak te po njej telo boli še tri dni. Nemalo učencev verjame, da kdo drug bolje ve, kaj je recept za njihovo zdravje in srečo kot oni sami. Takšna stališča veliko povedo o odnosu do nas samih in zrelo se je vprašati, v čem zares uživamo v praksi joge in na koga prenašamo odgovornost za svoj razvoj. Iskreno verjamem, da so edino sočutje, ljubezen in spoštovanje tisto pravo vodilo, ki ga moramo zaživeti v odnosu do nas samih ter do drugih.

Kategorični imperativ kakovostne sadhane se kaže kot lahkotnost bivanja in umirjenost uma; prav to je najglobje spoznanje tistih, ki jim uspe zaživeti vsebino joga sutre 2:46.
Na tem mestu je nujno izpostaviti jogijske pripomočke, ki jih pri poučevanju joge uporabljam od prve ure ne glede na to, ali poučujem začetnike ali izkušenejše praktikante joge. Tudi v svoji praksi s pridom uporabljam jogijske pripomočke več kot dvajset let. V nekaterih asanah se je zgodila prava revolucija. Jogijski pripomočki, kot so trakovi, odeje, kvadri oz kocke, ovalne blazine ali bolsterji, se uporabljajo že skoraj sto let, čeprav mnogi mislijo, da so postmodernistični produkt ameriške družbe. Večina pripomočkov, kot jih poznamo danes, je izumil in zasnoval indijski učitelj joge B. K. S. Iyengar. Svoj uk joge je začel z znanim učiteljem T. Krišnamačarjo, ki je prav tako poučeval K. Patabhija Joisa, T. K. V. Desikačarja in Indiro Devi. Vsi ti učenci so močno zaznamovali razvoj joge v 20.stoletju. ytt720x350 B. K. S. Iyengar je razvil pripomočke za vse učence, ne glede na leta, konstitucijo, psihofizično stanje ali raven znanja ter izkušenj, z namenom čim boljšega izkoristka učinkov prakse joge. Jogijski pripomočki pomagajo vsem praktikantom joge (tudi najizkušenejšim) povečati senzitivnost za doseganje udobja v asani, o čemer je pisal Patandžali v sutri 2:46. Kajti šele s položajem, ki nam daje svoboden prostor za dih in gib, lahko vztrajamo neomajno in dlje časa, kar pa prinaša prave rezultate prakse. Jogijski pripomočki niso le v domeni učiteljev iz tradicije joge Iyengar. Vsak učitelj joge, ki je tudi sam dobro raziskal uporabo pripomočkov, se jih naučil uporabljati pravilno ter tudi okusil učinke prakse s pomočjo jogijskih pripomočkov, bo v svoj program zagotovo rad vključeval njihovo uporabo.
Uporaba jogijskih pripomočkov oplemeniti vašo prakso joge. Ponujajo več priložnosti, da svoje telo in jogijski položaj temeljito raziščete. Poleg tega spodbujajo pogum pri zahtevnejših tehnikah ter prinašajo boljše zavedanje optimalne telesne naravnave.
Pomembno se je zavedati, da bolečina, pretiran napor in naprezanje prek lastnih meja ne prinašajo razvoja in napredka, zagotovo pa lahko povzročijo poškodbe in nelagodno počutje. Ko izvajamo prakso joge, se je vredno večkrat vprašati – kako sem, kaj mi sporoča telo? Ali je dovolj prostora za svoboden dih, ali se z lahkoto podam v gibanje? Je moj položaj stabilen in udoben? Če ni, zakaj ne uporabim jogijskega pripomočka? Ali se ukvarjam s tem, kako izgledam v asani ali kako se počutim? Ali ob uprabi pripomočka čutim »neuspeh«? Še vedno obstaja stereoptip, da so jogijski pripomočki za manj sposobne učence. To ne drži. Sama menim prav nasprotno! Napredni učenci, ki se zavedajo pomena učinkov sadhane in resnično razumejo princip »stabilna in udobna asana«, redno uporabljajo jogijske pripomočke in jim je malo mar, kaj si o tem mislijo drugi.


Vsi naši programi in njihova imena /naslovi ter teskti/opisi so avtorsko delo in so predmet avtorske zaščite ali druge pravne oblike zaščite intelektualne lastnine.

Besedila ali dela besedila ni dovoljeno prepisovati, razmnoževati ali kako drugače razširjati v komercialne namene.

Koledar
dogodkov