Nekoč sem slišal rek starih mojstrov joge, ki pravi, da so pri praksi joge na voljo najrazličnejši pripomočki za prilagoditev telesnih položajev, za obvladovanje uma pa ne poznamo nobenega. Moja lastna sadhana (osebna praksa) in tudi dolgoletno poučevanje joge temu le pritrjujeta. Človeški um je resnično kot opica, ki skače naokrog, česa se oprime z vso močjo in vnemo, kaj drugega pa odvrže in trmasto zavrača. Brez skrbi – obstaja način, kako ukrotiti našo notranjo opico in jo naučiti, da bo delovala skladno z našo začrtano potjo razvoja in nas na tej poti podprla.

Če imate tudi vi občutek, da imate begajočo opico v glavi, je članek pisan nalašč za vas. Uporaben je kadarkoli, še posebej v trenutkih, ki nas kar malo prisilijo v razmišljanje in ocenjevanje lastnega stanja. December in novo leto sta odlična priložnost za prve korake!

Gledano skozi prizmo tradicije (joge) se človek identificira z viharno spreminjajočimi se notranjimi stanji in se navezuje na zunanje okoliščine, ki pa so prav tako izpostavljene zakonitostim časa in prostora – so redko konstantne.

Spreminjajoča se notranja stanja človeka in tudi minljive zunanje okoliščine pomenijo naše življenjsko izkustvo. Gre za kopico izkušenj in vtisov, ki na zavedni in nezavedni ravni v nas sprožajo nekatere vzvode in izzivajo odzive. Te vtise imenujemo samskare. Izpostavljeni smo jim na ravneh misli, občutenj in dojemanja, razpoloženjskih stanj in delovanja (obnašanja). Tu se zdi nekako umestna asociacija na letalo v letu, ki ga krmili avtopilot, medtem ko pilot spi … In vprašanje je, česa si zares želimo. Bomo delovali na podlagi impulzov ali odločno in v skladu s sprejeto življenjsko usmerjenostjo?

Naša dejanja izvirajo iz naših misli. Naše misli pogosto izhajajo iz občutkov in z njimi povezanih želja. Vse navedeno lahko naša dejanja afektira neposredno! Tisto, po čemer hlepimo in hrepenimo, je po tradiciji joge zapisano že zelo zgodaj in zelo globoko. Ti vzgibi so zapisani v DNK, zakoreninjeni so na psihosocialni ravni, prinaša jih sosledje preteklih življenj – karma.

»Kdo v resnici smo?« Odgovore bo našel vsak, ki si bo vzel dovolj časa za samoopazovanje in samoraziskovanje.

Naš Um nas lahko vodi v svobodo ali pekel navezanosti in omejevanja. O njem vemo, da rad stopa po poti navad in da se z zunanjim svetom povezuje skozi sistem senzornih kanalov (čutila). Joga uči, da v vsakem od nas živi močan glas zavesti, pravi notranji Učitelj, ki si želi razvoja in pozitivnih sprememb, osvoboditve.

Da ta notranji glas prebudimo, se najprej vprašajmo: »Kdo v resnici smo?« Odgovore bo našel vsak, ki si bo vzel dovolj časa za samoopazovanje in samoraziskovanje.

Koncept našega notranjega misleca opiše sanskrtski izraz svabhava. Pri tem mislimo na naše ustaljeno notranje delovanje, miselne vzorce in navade. Svabhava je naša tipična zaznava ali nezaznava in tipičen odziv, prednastavljeni in davno predoblikovani default v žargonu računalničarjev. Svabhava obsega naše mentalne filtre, mehanizme posploševanj in popačenj, naša prepričanja, vse naše poglede na svet in njegove možne interpretacije. Ne pozabimo – samskara pa je vtis (na temelju izkustva), iz katerega se navedena stališča rojevajo.

Miselni tok oblikuje naše razpoloženje in dojemanje, s tem postane podlaga za konkretno delovanje. Svabhava na ravni misli torej lahko pomeni močna (aktivna in pasivna!) in raznolika notranja stanja na celotni skali od najtemnejšega minusa do dih jemajočega presežka. Svabhava (razgaljena in ozaveščena) nam da občutek in oris našega dejanskega stanja, izhodišča.

Na drugi strani pa Svarupa, naš resnični potencial in moč intelekta, kaže in si želi poti zavestne osebne prakse in razvoja. V nasprotju z našim izhodiščem kaže na ideal, kamor naj bi si (vsi) želeli.

Svarupo na ravni misli lepo opišejo naslednje odlike:

• ekagra – sposobnost konstantne in nemotene koncentracije,
• vidja – znanje,
• prajna – modrost,
• viveka – sposobnost jasne zaznave, presoje, ločevanja in razlikovanja,
• pratibha – (naglas na zadnjem a-ju) intelekt ,
• pratibha – (naglas na prvem a-ju) intuicija.

Atmavidja, poznavanje svojega resničnega in pravega Jaza, nam omogoča, da prevzamemo nadzor nad umom in njegovimi modifikacijami, vodi k jasno mislečemu umu, ki stopa po poti močnih odločitev in dovršenih življenjskih strategij, buddhi šakti.

Metode transformacije uma

Od opisa in razlage želim preiti na metodološko raven, ki naj praktikantu odgovori na vprašanje, kako. Seveda bo tak odgovor dejansko uporaben le ob izpolnjenih pogojih, da so razumljene predhodno navedene stvari in da je trenutni uvid posameznika dovolj velik motivacijski dejavnik za prve korake na poti sprememb, ki običajno niso enostavne.

Metode za preoblikovanje delovanja uma oz. načini za preseganje ustaljenih miselnih vzorcev (navad):

Pathana – iskanje in raziskovanje virov inspiracije, ki ponuja odgovor na vprašanje kdo sem? in nas usmerja proti najvišjim idealom in potencialom (virom moči) v nas samih. Čas, ki ga temu namenimo, študij samega sebe, je tukaj izjemnega pomena.

Dharana – 6. anga (člen) osemčlene poti po Patandžaliju (aštanga), pomeni osredotočenje in koncentracijo na izbrano točko ali predmet – objekt, s pomočjo katerega se lahko umirimo, utišamo in izoliramo um (ko so že utihnila naša čutila) ter ga naravnamo na neki jasen in želeni kurz. Kot kapitan poravna barko v linijo proti cilju.

Dhjana – 7. anga (člen) osemčlene poti po Patandžaliju (aštanga), meditacija, ki omogoča samozavedanje in samorazumevanje. Med prakso meditacije so pogosti uvidi in samospoznanja, pogoste so refleksije in samorefleksije, stanje meditacije lahko prinese sposobnost preokvirjanja zaznav, okoliščin – že doživetega. Z redno prakso meditacije lahko zgradimo jasen namen, začrtamo življenjske poti in sprejmemo kongruentne odločitve.

Samadhi – 8. anga (člen) osemčlene poti po Patandžaliju (aštanga), trenutek ali stanje, ki pomeni združitev (enost) s tistim, kar je nad nami, čemur pripadamo. Gre za občutje skladnosti in blaženosti, ki ni dostopno zgolj svetnikom ter prinaša spokojnost in mir, zadovoljstvo in ljubezen. V praksi se lahko nanašamo na Boga, Resnico, Stvarstvo, Stvarnika, Univerzum, po izročilu ved je to Atman, Išvara po Patandžaliju …

Dharana, dhjana in samadhi so del t. i. notranje poti joge.

Strategije za transformacijo uma in kontemplacijo:

1. Zavedajmo se svojih misli.
2. Nenehno usmerjajmo pozornost, ne glede na distraktorje (glej alinejo Dharana).
3. Razlikujmo med čistimi in nečistimi mislimi. Ločimo tiste, ki nas podpirajo, od tistih, ki nas ne.
4. Zastavimo si nekaj vprašanj in odprimo notranji dialog:

• Kam greš?
• Kaj delaš
• Zakaj venomer premlevaš iste misli?
• Kam to pelje?
• Se vidiš na ta način čez en teden/mesec/leto?

1. Odkrijmo vzorce razmišljanja (navade), ki rušijo ravnovesje v nas in nas ovirajo.
2. Odkrijmo specifične življenjske trenutke, ki v nas izzovejo specifične odzive, in jih ozavestimo. V nadaljevanju se poskusimo z njimi soočiti brez konotacije čustev in brez predpisovanja predznakov.
3. Zapišimo misli in uvide – začnimo pisati osebni dnevnik.

Globoka poglobitev v način razmišljanja bo prinesla odgovore. Ugotovili boste, kaj botruje ponavljajočim se čustvenim odzivom in zakaj nekaj za vas pomeni problem. Morda boste dobili odgovor, zakaj v kritični situaciji razmišljate in naredite drugače, kot bi hoteli. Zakaj ste na nekaj ali nekoga še posebej navezani?

Predlagam vam, da se odločite, da imate moč, vero in zaupanje. Da zaupate tradiciji in znanju joge, da verjamete v lekcijo in njen nauk (rezultat). Pripoznajte, da misli pridejo in gredo, da niso večne in neizogibne. Sprejmite, da boste v močnem primežu vzorcev, dokler jih ne boste ozavestili, raziskali in se nato odločili, da jih razbijete in se jih osvobodite.

Vzorcev in vtisov (samskara) se lahko osvobodite! Z močno notranjo držo se jim postavite po robu in ne dovolite, da vas zvabijo v vrtince čustvovanj, kjer um nima jasnosti in ostrine delovanja. Morda vam bo v pomoč starodavna analogija na ogenj, ki od nekdaj ponazarja razum – v ogenj razuma lahko zavestno usmerite vsako samskaro, naj jo torej ogenj razuma pogoltne (transformira).

Joga nas uči ne le, da se lahko osvobodimo samskar, temveč da se jih moramo! To lahko storimo le tako, da jih razgalimo, spravimo na površje in se z njimi soočimo, pri tem pa ostanemo odločeni in osredotočeni – v svojem centru.

Blaž Jarc, Sadhana učitelj joge

©Joga studio Sadhana 2016