Sadhana joga

PSOAS – MIŠICA DUŠE

Avtorica: Polona Novak Maljkovič

Veliko je bilo že napisanega o duši: da je gostja v našem telesu, da so oči okno naše duše, ves čas govorimo o povezavi našega telesa, uma in duše ter pomembnosti, da so med seboj v ravnovesju in harmoniji. Pa vendar, smo se kdaj vprašali, kaj je fizična mišica naše duše?

Spoznaj svoj psoas

Psoas je najgloblja mišica našega telesa, ki vpliva na naše ravnovesje, moč, gibljivost sklepov in delovanje organov ter tudi na naše fizično in psihično počutje. Na žalost je bila z vidika znanstvenega raziskovanja kar nekaj časa zanemarjena, posledično tudi (pre)pogostokrat ignorirana na vadbah, tudi urah joge, če jih ne izvaja za to usposobljen učitelj.

Je edina mišica, ki povezuje hrbtenico z nogami in je odgovorna za našo pokončno držo, omogoča predklon trupa, stabilizira trup in medenico med sedenjem ter omogoča dvigovanje nog, da lahko hodimo ali tečemo.

sadhana_psoas1Razteza se na obeh straneh hrbtenice od 12. prsnega vretenca in se pripenja na vseh pet ledvenih vretenc na vsaki strani hrbtenice. Od tam teče navzdol prek trebušnega centra in medenice ter se pripenja na vrh stegnenice (femurja).

Zdrav funkcionalen psoas stabilizira našo hrbtenico in ščiti naše vitalne organe v trebušnem centru. Med hojo se zdrav psoas lahkotno premika, krči in razteza ter s tem masira našo hrbtenico, organe, živce v hrbtenjači ter deluje kot hidravlična črpalka, ki poganja kri in limfo po telesu.

Povezava med stresom in psoasom

Veliko strokovnjakov ne razume kompleksnosti mišične skupine psoas in ljudem postavlja napačne diagnoze ter predpisuje napačno zdravljenje za njihove bolečine. Stres, tesnobo, strah dandanes načeloma obravnavamo kot mentalni problem, ki se dogaja v možganih, pa vendar je dobro na stres pogledati širše in stremeti k celostnem razumevanju, kaj čustveno neuravnoteženost primarno povzroči. Liz Koch, ki se že 30 let ukvarja z raziskovanjem psoasa in trebušnega centra, verjame, da z raztezanjem psoasa lahko sprostimo psihične napetosti in stres.

Psoas je prek mišične ovojnice (fascije) povezan s trebušno prepono, ki vpliva tako na dih kot tudi na refleks strahu. Psoas je neposredno povezan z našimi ‘starimi’ možgani, ki so najstarejši del možganov in hrbtenjače, znani po svoji funkciji preživetvenega nagona. Kadar smo vznemirjeni ali pod stresom, se aktivira simpatični živčni sistem, ki zakrči mišico psoas, saj se telo pripravlja na ‘boj ali pobeg’ (fight or flight), za kar potrebuje aktivne noge in zaščitene vitalne organe.

Skrčene mišice pošiljajo telesu oziroma možganom signale, da smo v nevarnosti. Mnogi v današnjem času in hitrem načinu življenja večino dneva preživimo sede v službi in avtomobilih, na anatomsko neprimernih stolih, nosimo neudobna oblačila ter neprimerne čevlje, hodimo (pre)pozno k počitku, tudi pretiravamo s trebušnimi vajami itd. Tak nezdrav način življenja sproža krčenje in zategovanje psoasa, kar povzroča, da se mišica skrajšuje.

Kronično napet in skrčen psoas možgani razumejo, kot da je telo nenehno v nevarnosti, zato možgani sproščajo po telesu adrenalin, kar sčasoma izčrpa nadledvične žleze, poruši harmonsko ravnovesje in načne naš imunski sistem.

Zakrčen in skrajšan psoas se začne odražati v bolečinah spodnjega dela hrbta, skoliozi, degeneraciji kolkov, težavah z diski, menstrualnih bolečinah, prebavnih motnjah … Poleg strukturnih sprememb zakrčeni psoas lahko vpliva na krčenje organov, pritiska na živce, moti gibanje življenjskih tekočin in oslabi diafragmalno dihanje. Spremeni lahko naša čustvena stanja, pogled na svet in odnose do drugih. Psoas je torej tako tesno vpet v osnovne fizične in čustvene reakcije.

Zdrav psoas, zadovoljna duša

Pri ohranjanju zdravega psoasa je torej ključen prvi korak, da psoasa razbremenimo napetosti. Ne samo prek fizičnega nadzorovanja mišice, ampak tudi zavesti. Znebimo se stresa, ki se shranjuje v našem telesu,sadhana_psoas2 prepoznajmo naša čustva in jih izrazimo. Sproščen psoas je v nasprotju z zakrčenim, pripravljenim na ‘beg ali boj’, pripravljen na raztezanje in fleksibilnost. Takšen psoas se bo odrazil v stabilni drži, pokončnem trupu in hrbtenici, vse do odprtega srčnega dela. Naše dihanje bo globlje, bolj sproščeno, bolj tekoča bosta pretok krvi in delovanje nadledvičnih žlez. Z zdravim psoasom bomo oživili našo življenjsko energijo in izboljšali splošno počutje.

Za zdrav psoas lahko poskrbimo že v vsakodnevnih stvareh, kot so izogibanje dolgotrajnemu sedenju, sprehodi v naravi, odmori med intenzivnimi vadbami, kot so tek na daljavo z dodajanjem vaj za moč in prožnost. Joga je izvrstna, da vzpostavimo ravnovesje v teh mišicah. Če je vadba izvedena strokovno, z njo vsakič vplivamo na psoas, ga ozaveščamo, sproščamo, raztezamo in krepimo. Primer asan, kjer raztezamo psoas, so savasana (truplo), setu bandhasana (most), ustrasana (kamela), tadasana (gora), virabhadrasana 1 (bojevnik 1 – iztegnjena noga), vrksasana (drevo), izpadni koraki, zakloni itd. V asanah, kot so virabhadrasana 1 (bojevnik 1 – pokrčena noga), navasana (čolnič), utkatasana (stol), predkloni ipd., psoas krepimo.

Torej, vsaj en razlog več, da si vzamete čas zase in se odpravite na jogijsko blazino. In ko naslednjič začnete vadbo, preverite tudi, pa naj bo to v sproščujočem truplu ali stabilni gori, kaj vam vaš biointeligenčni psoas sporoča.

Post a comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad …

Yoga studio San Francisco