Avtor: Sneža Vidovič
Srečno novo leto – voščilo, ki kot mantra odmeva med ljudmi v teh dneh. Prvi januar je, v moji pisarni odmevajo pesmi Leonarda Cohena. Uživam v trenutku. Začetek novega cikla, novega leta … le kaj bo prineslo? Dovolite mi, da vam namesto voščila podarim svoje razmišljanje … Čutim, da vam želim podariti nekaj več kot običajno voščilo. Naj bo tole moje pismo spodbuda k razmisleku o sebi (svadjaja) in nameri (sankalpa) za naprej, saj je tudi to pomemben del jogijske prakse.

Starejša ko sem, bolj razumem, da vsako novo leto z vidika življenjskih izzivov ne more biti lažje, običajno je preizkušenj vsako leto več. Če se človek razvija, se srečuje s kompleksnejšimi izzivi, tudi odgovornosti je več, hkrati pa si lahko še sam zastavlja višje cilje. Tako kot otroku postopoma bolj zaupamo in mu namenjamo večje odgovornosti, da bi se razvil v samostojno odraslo osebo, tako nam življenje pripravi vedno težji poligon. In nesmiselno se je spraševati, zakaj, zakaj prav jaz, zakaj se to dogaja meni. Namen človeškega bitja je razvoj, ta pa se začne, ko stopimo iz območja udobja. Običajno dobimo nalogo, kakršni smo kos, vendar pa včasih dvomimo o sebi. A pride tudi čas, ko lahko rečemo, da je življenje postalo lažje, da smo kos izzivom, da nas nobena ovira ne prestraši. V resnici to pomeni, da smo osebnostno zrasli, da smo zreli in si zaupamo. Torej, kakšno bo naslednje leto, je odvisno predvsem od nas in ne od zunanjih dejavnikov. Izzivi so in bodo, tisto, kar se spreminja, je naš odnos do njih.

Sreča nas ne sreča, srečo si ustvarimo sami. To je moj moto že nekaj časa. Ko govorimo o sreči, se ne morem izogniti temu, da jasno in glasno povem – začudena sem, da še vedno obstajajo ljudje, ki verjamejo, da bodo, če dosežejo vse zastavljene cilje, srečni, in to trajno. Saj ste že slišali: pridno se učiš in uspešno zaključiš šolo, se zaposliš, najdeš partnerja in se poročiš, imaš otroke in si potem srečen do konca svojih dni. Take linearne življenjske zgodbe, okronane s čustvom sreče, so prava redkost, če ne celo pravljica. Morda nekateri celo uspešno dosežejo vse naštete stopničke oz. cilje, a se jim pri 45 sesuje svet. Če imate otroke, jim, prosim, ne »prodajajte« te pravljice. Moji starši, kot verjetno še kakšni drugi, mi z njo niso naredili usluge. Sesulo se mi je že pri prvi fazi – si pridna in uspešno zaključiš šolo ter najdeš službo, seveda za nedoločen čas. No, ni šlo tako. Ampak pustimo vzgojne paradigme, raje nadaljujmo z zadovoljstvom in srečo, ki sta pogosto zajeta v naših novoletnih voščilih. Nekaterim je to eno in isto. Pa ni.
Tisto, kar običajno začutimo, ko dosežemo zastavljene cilje, ko se nam uresničijo želje, je zadovoljstvo. Zadovoljstvo nedvomno lahko začasno osreči človeka in sproži močna čustvena stanja. Zadovoljstvo izhaja iz čutnih doživetij in je prav zato nezanesljiv vir sreče, saj je odvisno od zunanjih okoliščin. Resnična sreča je bolj povezana z duhom in srcem.
Po dalajlamovih nazorih je resnična sreča povezana z občutkom smisla in izhaja iz zavestnega razvijanja prepričanj in naravnanosti posameznika.

Zato imam za vas predlog za leto 2018. Poleg seznama želja in ciljev, saj veste seznama »TO DO« za leto 2018, napišite še enega. To naj bo seznam, kaj si želite postati, biti, torej seznam »TO BE« za leto 2018.

Kajti četudi boste dosegli katerega od ciljev s seznama »TO DO«, bo občutek zadovoljstva kratkotrajen. Seznam »TO BE« za leto 2018 bo prinesel nekaj več, nekaj, kar bo povezano z vašim iskanjem smisla, nekaj za vašo dušo, nekaj, kar vas globoko veseli … morda boste za ta seznam potrebovali več časa. Najprej razmislek o sebi … o stvareh, ki vas resnično veselijo in izpoljnujejo. Vzemite si čas za razmislek, vredno je.

Kaj mislim s seznamom »TO BE«? Včasih smo sami do sebe najbolj neprizanesljivi, včasih sami sebi ne dovolimo predaha in se mučimo. Na ta seznam bi lahko pod točko 1 zapisali: BITI SPROŠČEN, SE VESELITI. Zavestno si dovolimo počitek, ukvarjajmo se s stvarmi, ki nas veselijo in sprostijo … morda si zavestno vzamemo čas za to. Včasih zaradi drugih in okolja ne naredimo nečesa, kar bi v resnici najraje. Recimo NE, brez občutka krivde, in poslušajmo svoje srce. Razmislimo, ali smo se čemu odpovedali, pa bi si srčno to želeli dobiti nazaj … morda se je neko prijateljstvo ohladilo zaradi obveznosti, pa bi bil zdaj čas, da ga spet obudite. Morda lahko obudite star hobi ali začnete nekaj novega. Pod točko 2 lahko zapišemo: BITI ISKREN DO SEBE. Zavestno si dajmo priložnost, da najprej najdemo stik s seboj in iskreno prepoznamo svoje občutke in čustva … ali nekaj delamo zaradi sebe ali zato, da bi ugajali drugim. Kajti ko smo skladni s tistim, kar čutimo znotraj sebe, in to tudi izražamo, smo lahko boljši sogovornik, prijatelj, partner. Temu rečem notranja harmonija. Upam, da ste dobili jasno sliko, kako se lotiti seznama »TO BE«. Naj seznam obsega 3–5 ciljev, ne več; ostanimo realni in naj bodo cilji časovno desegljivi, specifični. Merilo pa bo naše življenje, kakovost življenja in bivanja.
Sama močno verjamem, da notranja harmonija prinese srečo, in šele potem, ko okusimo to čustvo, se stvari s seznama »TO DO« uresničijo. Moja formula je torej: najprej ustvari notranjo harmonijo in nato se bodo materializirali in realizirali cilji s seznama »TO DO«. Smo človeška bitja (angl. human being) in najpomembnejše je, da znamo biti. Joga prebuja naše zavedanje o tem, skozi prakso joge prihajamo v stik s svojim telesom, umom, dušo … zdi se mi skoraj nujno za preživetje, da se naučimo vzdrževati ta stik s samim seboj, ker sicer postanemo roboti oz. sužnji sodobne kapitalistične družbe.

Pa še nekaj je zelo pomembno. Nekje sem prebrala, da je sreča danes precenjeno čustvo. Če bi bili ves čas srečni, ne bi bili funkcionalni. Torej potrebujemo zmes vsega, trenutke žalosti, jeze, veselja, strahu, ljubezni … trenutke predanosti in sprejemanja ter tudi zavrnitve in poraza. Vse to je poligon, kjer se urimo in rastemo. Urimo v tem, da vsak dan v vsakem pogledu postajamo močnejši in modrejši. Prav slednjega nas uči tudi joga, čeprav mnogi še danes mislijo, da je joga le gimnastično raztezanje.
Dragi moji, ob začetku leta 2018 vam ne bom zaželela »srečno novo leto« … raje bom zapisala:
»Zaupajte vase, ostanite iskreni in pristni ter modro izbirajte okolje, ki vas podpira na vaši poti. Nihče drug ne bo in ne more namesto vas narediti nalog, premagati ovir – to je vaša naloga in dobili ste jo z namenom osebnega razvoja. Neuspeha ni, poraz ne obstaja. Vse to je konstrukt družbe in vašega uma. Življenje je kot igra, enkrat dobiš, drugič izgubiš. Najpomembneje je, da greš dalje in najdeš smisel, ki te žene, zaradi katerega se je vredno pobrati in zdržati, ko je najtežje. Verjamem, da je lahko leto 2018 izjemno leto. Vsak izmed nas ima potencial – izkoristimo ga.«

Sneža Vidovič
učiteljica joge in meditacije, vodja Joga studia Sadhana