TREBUŠNA PREPONA JE KRALJICA DIHANJA

Dihanje zajema vse naše bitje – telo in duha

Ste vedeli, da naša čustva vplivajo na dihanje? Jeza, strah, groza ter tudi sreča, veselje, evforija močno posežejo v način dihanja. Dihanje je kot most med telesom in duševnostjo.

Ljudje smo dandanes izpostavljeni delu in nenehnemu pritisku, včasih ne utegnemo počivati, to pa vodi v čustvena stanja, ki izzovejo neprimerne in nenadzorovane vedenjske odzive. Dolgotrajno nezadovoljstvo in frustracija lahko privedeta do jeze, tesnobe, včasih tudi strahu, da ne bomo kos nalogam, ki so nam bile zaupane.

Ko se znajdemo v stiski, v sebi občutimo nemir. Se takrat zavedamo, kakšen je naš dih? Kako to vpliva na naše telo in duha? Krčevito ali prestrašeno dihanje se odrazi v manjši dihalni prostornini. Torej v bolj prsnem (plitvem) dihanju. S kisikom tako oskrbimo samo zgornji in srednji del pljuč. Dih se lahko izrazi tudi samo v predelu ključnice – takšna oskrba je površna in nezadostna. Prej ali slej takšen način dihanja, ki ni naraven, pripelje do negativnih posledic – na ravni telesa in duše. Zakaj otrok ne potrebuje nobenih navodil za dihanje? Njegov dih je naraven. Civilizacija pa ga kasneje spremeni. Človek privzame nepravilno držo, način hoje, stanja in sedenja in vse to ga oropa naravnega in pravilnega dihanja, ki mu je dano ob rojstvu.

Dihati pomeni živeti in brez diha ni življenja

Največji del življenjske energije (prane) dobimo ljudje prav z dihanjem. Ne zavedamo se, kako pomembno je, da ga včasih uporabljamo zavestno, nadzorovano. Večkrat smo že slišali, da je dih znanost. Pa se je morda kdo vprašal, zakaj? Saj vendarle vsi ljudje znamo dihati. Toda kako? Kakšen dih je tako kakovosten, da krepi telo, ga regenerira, odpravlja toksine (strupene snovi) iz telesa, obnavlja naše počutje, odpravlja posledice vsakdanjega stresnega življenja, zagotavlja vitalnost in odsotnost bolezni ter blagodejno vpliva na živčni sistem?

Nadzorovan, poglobljen dih vsekakor ne prinese samo pozitivnih fizioloških učinkov, pač pa tudi psihološke. Gotovo ste se že kdaj ujeli v trenutku stiske, napada, ko ste hiteli, ko ste mislili, da položaja ne obvladujete več; takrat dihanje postane hitro, plitko in uide izpod nadzora. In takrat vam je kdo rekel: umiri se, naredi par globokih vdihov, izdihov, vse bo v redu. Sama sem se že večkrat znašla v takšni situaciji in neverjetno je, kakšno moč pomiritve ima v tistem trenutku dih.

S poglobljenim uravnovešenim dihanjem imamo možnost, da spet pridemo v stik s sabo in zmoremo v sebi poiskati mir, da lahko nadaljujemo z večjim nadzorom, bolj zbrano. Enako je pri športu. Ko smo na primer nekje na sredini vzpona v hrib že čisto zasopli in imamo v pljučih pekoč občutek, pa vseeno rinemo naprej do cilja, da bi ga dosegli čim prej – kakšna je tista pot? Ali uživamo ob vseh lepotah narave, ki nas obdajajo, ali se še komaj premikamo in postajamo jezni, agresivni, si govorimo, kaj nam je tega treba in gremo tako prek zmožnosti svojega telesa? In kakšna je pot naprej, če si takrat vzamemo trenutek, da se predihamo? Dihanje še zdaleč ni samo telesna funkcija, že v starih kulturah Grčije, Egipta in Daljnega vzhoda so dihanje povezovali z enovitostjo telesa, duše in duha in ga imeli za temelj življenjske moči, duhovne zrelosti, imeli so ga za glavno orodje na poti do zavedanja samega sebe. Sama sem med jogijsko prakso občutila, kakšno moč ima nadzorovan in poglobljen dih v povezavi z asano (telesnim položajem), ko sem želela odpraviti negativne misli ali celo čustva, kot so jeza, strah, tesnoba, skrb ipd. Dih lahko usmerimo v točno določen predel na telesu, ga poglobimo in odpravimo napetosti.

V našem telesu je zelo pomembna mišica, ki je kraljica vseh dihalnih mišic in s katero lahko naš dih postane bolj bogat. In to je:

Trebušna prepona ali diafragma

Naša največja in najpomembnejša dihalna mišica ima v sproščenem stanju obliko kupole. Leži vodoravno med trebušno in prsno votlino. Premika se ravno nasprotno, kot bi si morda predstavljali. Pri vdihu se povesi navzdol, proti trebušnim organom, trebušna stena pa se izboči. Ob izdihu potuje gor, trebušna stena pa potuje spet nazaj proti hrbtenici. Je nekakšen most med zgornjim in spodnjim delom telesa – povezuje ju.

Zrak se povleče v pljuča z delovanjem prepone. Ko se prepona razširi, se razširijo prsni koš in pljuča, tako da zrak zapolni vakum, ki je pri tem nastal. Ob sprostitvi se prsni koš in pljuča skrčijo in zrak se iztisne iz pljuč. Pri nepopolnem/plitkem dihanju je vključen le del pljučnih mešičkov, zato ob tem ni izkoriščena celotna pljučna zmogljivost, naš sistem pa trpi zaradi nezadostne oksidacije. Če v pljuča ne vstopi dovolj svežega zraka, se kri, ki teče po venah, ne čisti, zaradi tega telesu primanjkuje hranilnih snovi, odpadne, ki bi se morale izločiti, pa ostanejo v krvi. Kadar pa se kri zadostno oplemeniti z zrakom iz pljuč, se škodljive snovi izločijo iz telesa. S kisikom obogatena kri prispe v vse dele telesa, kar omogoči naravno, pravilno delovanje.

Že med samo vadbo joge včasih prihaja do bolečine v mišicah in s pravilnim dihanjem v trebušno prepono te bolečine izginejo ali pa se vsaj zmanjšajo, saj tkiva dobijo dovolj kisika.

Kako pravilno dihamo s trebušno prepono?

Veliko ljudi diha nezavedno – v obratni smeri: ob vdihu potegnejo trebuh noter, ob izdihu pa ga izbočijo. Pri tem nastane plitko prsno dihanje, kjer trebuh le pasivno sledi gibom prsnega koša.

Najlažje je, če se uležemo na hrbet in odložimo dlani na popek. Najprej nekaj časa samo opazujemo dihanje, zavedamo se vdiha in izdiha. Začutimo težo dlani, in ko spet vdihnemo, naj dlan potuje navzgor proti nebu, občutimo, kako jo trebušna stena, ki se izboči, dviguje visoko gor, ob izdihu pa trebuh spet potuje nazaj dol. Na koncu izdiha je pomembno, da stisnemo popek navznoter, da res poglobimo izdih. Nato povežemo oba dela v neprekinjeno celoto, občutimo lepo valovanje diha, prepustimo se toku za nekaj trenutkov. To je preprosta vaja, ki jo lahko izvajamo sami doma, tudi v avtomobilu in v službi, če si vzamemo malo časa …

Med prakso joge vas sistematično vodimo in usmerjamo, da najprej sploh začutite dih in se ga zavedate, ga poglobite, naučimo vas pravilnega/polnega jogijskega dihanja, ki mu dodajamo še druge pranajame (dihalne tehnike). Skupaj z vami delamo korake naprej, pripomoremo k temu, da se vrnete k najbolj naravnemu in preprostemu – pravilnemu dihanju. S tem svojemu telesu neizmerno koristite.

Viri in literatura:

Znanost diha

Elena Cardas: Dihanje

Avtorica članka: Tjaša Gaberšek, November, 2018 (C) Sadhana d.o.o. 2018