Joga studio Sadhana

Joga v podjetju ni več vprašanje

Joga v podjetju ni več vprašanje (članek)

 

O avtorju:

Polona Novak Maljkovič, vodja razvoja kadrov za Centralno Evropo in Adriatic regijo v podjetju SAS Institute, učiteljica Hatha joge v Joga studio Sadhana in ena od izvajalk programa »SadhanaPro® Joga v vašem podjetju«

Uvod

Če so bili včasih programi za zdravje zaposlenih redke dodatne ugodnosti, danes takšni programi v podjetjih postajajo praktično nuja. Vedno več podjetij skrb za zdravje in dobrobit zaposlenih uvršča med strateške pristope in to ne brez razloga. Mnogo zdravnikov meni, da je danes stres vzrok za več kot 75 odstotkov vseh bolezni in ta številka še kar narašča. Joga je dokazano učinkovita tehnika za preprečevanje in zmanjševanje negativnih učinkov stresa.

Kaj je stres?

Današnji tempo v organizacijah povzroča marsikatero disfunkcionalno organizacijsko vedenje – tekmovalnost, negotovost, neravnovesje med zasebnim in službenim življenjem, medsebojne konflikte, mobbing, itd. Fiziologija telesa se sicer prilagaja tej dinamiki, vendar, če so le te prehitre in dolgotrajne, jih organizem kljub naprezanju ne more več dohajati in ravnovesno stanje v telesu se poruši.

Stres je torej naša individualna reakcija na zunanje okoliščine. Človek na preveliko breme odgovori s fiziološkimi in psihičnimi odzivi ter s spremembami vedenja. Ti delujejo na človeka kot celoto, na njegovo fizično, duševno in čustveno raven (1).

Kadar smo pod stresom se vključi simpatični živčni sistem, aktivira se odziv »beg ali boj«, ki pripravlja telo na beg ali spopad. Pri tem pride do proizvodnje hormonov (adrenalina in kortizola), ki povzročita napenjanje mišic, povečanje srčnega utripa, pospešeno in plitko dihanje, zvišan krvni tlak in potenje. Hkrati se začne proces strjevanja krvi, nalaganje maščob in zaviranje imunskega sistema.

Če je raven dejavnikov stresa visoka, predvsem pa dolgotrajna, lahko takšno trajno neravnovesje povzroči marsikatero motnjo in zdravstveno težavo: pojav infekcij, vnetij, psihične motnje, težave s spominom in koncentracijo, nespečnost, glavoboli, hipertenzija, prebavne motnje, upad motivacije, utrujenost, ki se lahko nadaljujejo v izgorelost ter agresijo do drugih in sebe. Neuravnovešen nivo kortizola v telesu s časoma pripelje do pomanjkanja serotonina, kar lahko vodi v depresijo in anksioznost.

Po ugotovitvah Mednarodnega urada za delo postajata depresija in izgorelost glavni poklicni bolezni 21. stoletja. Izgorelost prinese k razvoju (2):

  • 6,5 -25,2% kardiovaskularnih obolenj
  • 6,5% duševnih motenj
  • 3,4 – 19,9% mišično skeletnih obolenj

 

Danes je stres na delovnem mestu razlog za:

  • 19% odsotnosti z dela
  • 40% fluktuacije zaposlenih
  • 60% nesreč pri delu
  • 30% kratkoročne ali dolgoročne nesposobnosti za delo
  • 55% programov osebne pomoči zaposlenim (3).

 

Kljub tem statistikam, dinamiki v podjetjih in s tem povezanim pritiskom ni videti konca.

Kje je torej rešitev?

Telo rabi počitek za regeneracijo. Če mu tega ne omogočimo, si telo počitek izbori samo s simptomi izgorevanja in drugimi zgoraj omenjeni bolezni, ki nas silijo k počivanju. Ker zaradi današnjega pospešenega ritma življenja, počitek ne more biti dolg, je rešitev torej v kratkem in intenzivnem počitku za zaposlene.

Študija Towers Watson Wyatt in National Business Group On Health (2017) kaže, da podjetja z zelo učinkovitimi wellness programi (joga, meditacije v podjetju ipd.) poročajo o bistveno manjši prostovoljni fluktuaciji kot podjetja z manj učinkovitim programom (razmerje 9% proti 15%). Poleg tega, podjetja, ki vlagajo v promocijo zdravja, lahko pričakujejo do 36 % nižji bolniški stalež (4).

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) navaja, da se naložba v dober program zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, po 3 letih lahko celo do šestkratno obrestuje, pretežno zaradi manjših stroškov zaradi odsotnosti z dela ter boljšega počutja in motivacije zaposlenih (5).

Danes se teh učinkov zaveda večina svetovno uspešnih podjetij (Forbes, GE, Apple, Google, SAP, GM, HBO, GM, Nike,…), zato vpeljujejo jogo kot dejavnik za promoviranje zdravja in spodbujanje odličnosti. Trenutno ni povsem zanesljivega podatka koliko podjetij ponuja joga v delovnem okolju po svetu. V Ameriki naj bi kar četrtina velikih podjetij že vpeljala neko iniciativo za zmanjševanje stresa  in naj bi po navedbah Aon Hewit ta številka še kar naraščala.

Situacija v Sloveniji

 

Situacija v Sloveniji glede stresa na delovnem mestu ni nič bolj rožnata, v primerjavi z ostalo Evropo je več zaposlenih pod stresom. Med dejavniki, ki zaposlenim povzroča največ težav anketirani Slovenci v 37.7 % navajajo stres, v EU 22,3 %. Letni stroški stresa na aktivnega posameznika v Sloveniji, so leta 2009 znašali 1.300 EUR (3). Kljub vsemu statistike, koliko podjetij v Sloveniji danes že ima vpeljano jogo in/ali meditacijo ni, vendar po naših izkušnjah v Joga Studiu Sadhana, kjer nudimo programe za vpeljavo joge v podjetja pod imenom Sadhana Pro zaznavamo, da trend vsekakor narašča.

 

Joga je dokazano učinkovita tehnika za preprečevanje in zmanjševanje negativnih učinkov stresa.

3000 letna tradicija iz Indije, se danes v zahodnem svetu obravnava kot holistični pristop k zdravljenju in ga NIH (National Insitute of Health) obravnava kot obliko komplementarne in alternative medicine.

Dobro poznana zahodnemu svetu hatha joga predstavlja elementarno prakso, ki vključuje fizične vaje (asane), dihalne tehnike (pranajame), energetske in čistilne tehnike ter meditacijo. Proizvaja fiziološko stanje, ki je nasprotno odzivu telesa na »boj ali beg«. V kolikor jogo redno in pravilno izvajamo, ta neposredno pozitivno vpliva na mišični in skeletni sistem, avtonomni živčni sistem in endokrini sistem žlez. Na psihosocialni ravni povečuje samozavest in razvija karakterne lastnosti pri človeku kot so prijaznost, sočutje, samokontrolo, goji občutek notranjega miru in dobrega počutja.

Več študij je potrdilo številne mentalne, fizične in zdravstvene prednosti joge med drugim dokazano zmanjšanje stresa in nižanja stresnega hormona, znižanje in izničenje simptomov post-travmatske stresne motnje, pozitivne učinke pri zniževanju simptomov srčnih bolezni ter slabega holesterola, zmanjšanje kroničnih bolečin v sklepih, kvalitetnejše spanje, povečanje fleksibilnosti in vitalne zmogljivosti ter boljše fizične sposobnosti itd. O teh in podobnih raziskavah, ki dokazujejo pozitivne učinke joge, si lahko preberete na spletni strani ameriškega nacionalnega inštituta za biotehnološke informacije (NCBI – National Center for Biotechnology Information), gl. vire.

Za zaposlene lahko tako pozitivne učinke joge v podjetju povzamemo v nekaj točkah:

  • boljše samozavedanje in sposobnosti zaznavanje stresa ter posledično hitrejše ukrepanje
  • zmanjšanje simptomov stresa, tesnobe in depresije,
  • krepitev fizične in psihične odpornosti na stres,
  • regeneracijo telesa, blaženje oz. odpravljanje posledic dolge prisilne drže (sedenje) in ponavljajočih gibov,
  • umirjenost in dobro počutje,
  • več energije, zdravja,
  • boljše kognitivne sposobnosti (spomin, koncentracija),
  • večjo kreativnost,
  • boljšo storilnost in rezultate.

Za podjetja pa to pomeni:

  • povečanje morale in zavzetosti zaposlenih,
  • povečana lojalnost zaposlenih in s tem zmanjšana fluktuacija,
  • boljše odnose med zaposlenimi,
  • zmanjšanje odsotnosti zaradi bolniškega staleža,
  • večja uspešnost in produktivnost zaposlenih,
  • konkurenčna prednost za talente na trgu.

Kot rečeno, joga v podjetje danes ni več vprašanje. Ostaja le vprašanje »kako«.

Pomembno je, da podjetje izbere program, ki je prilagojen potrebam in željam podjetja ter zaposlenim. Programi joge se bistveno razlikujejo od klasičnih programov v joga studiih in zato tudi ni vsak učitelj primeren za izvajanje »office« joge. »V podjetjih se bolj usmerjamo v terapevtski pristop (tehnike za bolečine v vratu, križu) z dihalnimi tehnikami in tehnikami imaginacije« pravi Sneža Vidovič, lastnica Joga studia Sadhana.

V našem studiu zato nudimo skupinska, individualna, daljša, krajša ali enkratna srečanja, vsa pa zagotavljajo celostni pristop k jogi in podajanju znanja, ki ga zaposleni lahko kasneje sami implementirajo v svoj delavnik. Opažanja so, da so zaposleni ob rednem izvajanju joge v podjetjih predvsem izboljšali sposobnost samozavedanja in samoregulacije. Zaposleni so se bolje poslušali, pravočasno zaznali simptome stresa in poskrbeli zase, ker so se z našo pomočjo naučili pravilnih tehnik joge.

Joga v podjetju se lahko izvaja v pisarnah zaposlenih, sejnih sobah, brez blazin in športnih oblačil, kar za pisalno mizo. Vsekakor brez zavedanja lastne odgovornosti posameznika za zdravje ne gre, pomembno pa je, da podjetje vrednoto zdravja zaposlenih iskreno spodbuja in podpre. Kazalniki zadovoljivo nakazujejo naraščajoč pozitiven trend v to smer tako globalno kot tudi v Sloveniji.

članek je iz HR&M revije, št. 23, avg/sep 2019, letnik 5. 

 

Literatura in viri:

  1. Russel, P. (2003). Tehnika TM – Transcedentalna meditacija. Šmarješke Toplice: Stella
  2. Podjed, K. (2013). Stres na delovnem mestu. (ogled 7.12.2018). Dostopno na: http://www.produktivnost.si/stres-na-delovnem-mestu-raziskave-in-statistika/
  3. Podjed, K. (2013). Celovit pristop k upravljanju s stresom v podjetjih. Dostopno na: http://www.delavska-participacija.com/priloge/2006-1.docx
  4. Best Practices in Health Care Employer Survey Report. (Ogled 16.12.2018). Dostopno na: https://www.willistowerswatson.com/en/insights/2018/01/2017-best-practices-in-health-care-employer-survey
  5. O promociji zdravja na delovnem mestu. (ogled 5.12.2018). Dostopno na: https://www.gzs.si/zdravi2/vsebina/O-promociji-zdravja-na-delovnem-mestu
  6. Nandhrai, C. (2012). Implications of Corporate Yoga: A Review. (ogled 7.12.2018). Dostopno na: https://www.researchgate.net/publication/221928051_Implications_of_Corporate_Yoga_A_Review
  7. Anić, N. (2004). Prispevki iz vedenjsko kognitivne terapije. Zbornik 1: Društvo za vedenjsko in kognitivno terapijo Slov Ljubljana.
  8. Clampett C., Mithofer B. (2009). The Therapeutic Yoga. Vermont: Healing Arts Press
  9. Hall A. (2018). Office Yoga: Be Healthy. Washington: Create Space Independent Publishing.
  10. Hall T. (2009). The Impact Of Practicing Yoga On The Organization. San Francisco: University of San Francisco. Dostopno na: https://repository.usfca.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1209&context=diss
  11. Yoga In Depth. (Ogled 16.12.2018). Dostopno na: https://nccih.nih.gov/health/yoga/introduction.htm.
  12. Antidepressant efficacy and hormonal effects of Sudarshana Kriya Yoga (SKY) in alcohol dependent individuals. (Ogled 9.12.2018). Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16740317,
  13. Association of yoga practice and serum cortisol levels in chronic periodontitis patients with stress-related anxiety and depression. (Ogled: 9.12.2018.) Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4784068/
  14. Rapid stress reduction and anxiolysis among distressed women as a consequence of a three-month intensive yoga program. (Ogled 9.12.2018). Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/16319785/
  15. Yoga as an adjunctive treatment for posttraumatic stress disorder. (ogled 9.12.2018). Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25004196
  16. Yoga as an adjunctive treatment for posttraumatic stress disorder. (Ogled 9.12.2018). Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15636328/
  17. Influence of Yoga and Ayurveda on self-rated sleep in a geriatric population. (Ogled 9.12.2018). Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15937373/
  18. Yoga-based intervention for carpal tunnel syndrome. (Ogled 9.12.2018). Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/9820263
  19. Flexibility of the elderly after one-year practice of yoga and calisthenics. (Ogled 19.12.2018). Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25858653
  20. Hatha yoga: improved vital capacity of college students. (Ogled 9.12.2018). Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11076447/
  21. How Effective Is Sun Salutation in Improving Muscle Strength, General Body Endurance and Body Composition. (Ogled 9.12.2018). Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3289222/

 

 

 
Koledar
dogodkov